Jože Plečnik

UVOD

Eden izmed najboljših slovenskih arhitektov je prav gotovo Jože Plečnik. Deloval je v treh velikih evropskih prestolnicah: Ljubljani, Dunaju in Pragi. Cenjen ni le v Sloveniji, temveč je svetovno znan. Bil je velik intelektualec, poznal je različne sloge od antike do baroka in se po njih zgledoval ter jih detajlno vključeval v svoja dela. Nekateri ga zaradi njegovega posebnega sloga imenujejo moderni klasik, saj je v svojih delih izjemno rad uporabljal različne antične elemente. Nekaj jih je opremil celo z erotičnimi namigi, za katere lahko rečemo, da so subverzivne. Njegovi projekti so zelo veliki in umetelno izpeljani. 

Je arhitekt, ki je imel zelo močen vpliv na moderno infrastrukturo Ljubljane.Veliko ljudi ga pozna tudi kot človeka, ki je naredil načrte za Tromostovje in Čevljarski most, dva izmed najlepših slovenskih mostov.Znan je tudi po njegovi upodobitvi na bankovcu za petsto tolarjev.Osrednji motiv sprednje strani je njegova podoba, zadnja stran pa je risba vzhodne fasade Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana in njen tloris.

Arhitekt Jože Plečnik je bil globoko veren kristjan, zato mu je bila sakralna arhitektura še posebno pri srcu. Ena izmed njegovih osrednjih misli je bila: “Delati dobro zaradi Boga in v Njegovo slavo.” Razumel je navodila apostola Pavla: “Vse preskušajte in kar je dobro ohranite.” Mnogo projektov arhitekta Jožeta Plečnika je bilo uresničenih, nekaj pa jih je vseeno ostalo nerealiziranih, kot npr. gradnja mavzoleja Francetu Prešernu v Vrbi na Gorenjskem in parlament. Plečnikov parlament je realiziran le na novem slovenskem evropskem kovancu za 10/100 EUR.

ŽIVLJENJEPIS

Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Gradišču pri Ljubljani kot eden od štirih otrok v mizarski družini. Zelo zgodaj je začel risati obrise profesorjev, sošolcev, pa tudi posamezne arhitekturne elemente. Tudi doma se je Plečnik zelo rad skril na podstrešje, kjer je lahko v miru risal. Toda v gimnaziji se mu je zataknilo, zato so ga izpisali, čeprav so vsi vedeli, da je zelo nadarjen za risanje.

Plečnik je zato začel pomagati v delavnici pri težkem in zahtevnem mizarskem delu, kjer je bil vesten, natančen in iznajdljiv. Nato se je na priporočilo tedanjega župana Ivana Hribarja vpisal kar v drugi letnik triletne obrtniške šole, kjer je bil med najbolj nadarjenimi učenci. Ivan Hribar mu je s štipendijo omogočil šolanje v Gradcu na Državni obrtni šoli, kjer se je izučil za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Delal je z Leopoldom Theyerjdom in J.W. Mullerjom.

Nad arhitekturo se je Plečnik navdušil leta 1894, na razstavi Otta Wagnerja, kjer je videl načrte za Berlinsko katedralo. Leta 1895 je postal Wagnerjev učenec in se na Dunaju vpisal v prvi letnik. Odlično je naredil diplomsko nalogo, ki mu je prinesla tudi Rimsko štipendijo ter denarno nagrado, ki sta mu omogočili nekajmesečno potovanje po Italiji in Franciji. V Italiji se je seznanil z umetnostjo antike, renesanse in baroka. Tam je veliko skiciral, a se te skice niso ohranile oziroma niso berljive do te mere, da bi prepoznali model, ki ga je risal. Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje, v letu 1911 pa je začel delati kot profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi. Od leta 1921, ko se je preselil v Ljubljano, je delal tudi kot profesor na Tehnični fakulteti. Delovanje v Ljubljani je posvetil predvsem urbanističnemu in arhitekturnemu oblikovanju mesta. Vzor so mu bile Atene.

Vsa pomembnejša dela v Ljubljani so nastala med leti 1925 in 1944, razen Križank. Te so nastale med letoma 1952 in 1956. Leta 1938 je postal tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izvoljen je bil za častnega meščana Ljubljane, v času svojega življenja pa je prejel še veliko drugih nagrad. Plečnik je leta 1957 močno zbolel in 7. januarja istega leta tudi umrl v svojem domu v Trnovem.

Jože Plečnik s psom, 1933, Ljubljana

Jože Plečnik, 1947, Plečnikova svetilka

DELA

Plečnikovo delo je razpeto med 3 mesta – Dunaj, Prago in Ljubljano. Njegov opus obsega zelo veliko stavb z različnimi arhitekturnimi elementi. V svojih delih je celovito in izvirno rešil urbanistične probleme ter načrtoval javne in zasebne stavbe.

Dunaj

Na Dunaju je na novo zgradil in preuredil kar nekaj stavb. Med najbolj znanimi je Zacherlova palača, ki je bila last tovarnarja Johanna Zacherla. Ta se je s Plečnikom spoprijateljil med zidanjem te stavbe in mu pozneje v delo dal še nekaj drugih nalog. Po prepričanju mnogih je to najpomembnejše Plečnikovo delo iz časa dunajskega obdobja. Palača je bila zasnovana s pisano, raznovrstno fasadno oblogo, a je bila na koncu narejena v poliranem granitu. S tem in z vencem atlantov, ki podpirajo napušč, je spregovoril o novem in modernem odnosu- o stavbni zgrajenosti, voljnosti in debelini fasadnega ovoja, ki se mehko ovije namišljenega, ter o strešni partiji izvedenega valja. Vhodni koridor z motivom stebrov brez kapitelov deluje prav tako strogo kot pročelje. Stopnišče s svetilkami in ograjo je zasnoval precej dinamično, celo z humorističnimi prvinami.

Jože Plečnik, 1927, Zacherlova palača na Dunaju

Praga

Njegovo obdobje v Pragi se je začelo z letom 1911, ko je pričel delati kot profesor na Umetniško-obrtni šoli. V prvih desetih letih praškega obdobja ni veliko gradil. Dobil je naročilo za preureditev gradu Hradčani, katerega del je tudi cerkev sv. Srca Jezusovega z vrtovi. Delo je začel leta 1920 in ga končal leta 1934.
Dobil je tudi delo s strani predsednika Masaryka, da ustvari simbole nove države, ki jih bo ljudstvo prepoznalo in jim sledilo, kar mu je tudi uspelo. Vzporedno z deli na Hradčanih je preurejal tudi predsednikovo rezidenco na gradu Lani ter zgradil cerkev svetega Srca Jezusovega na Vinogradih.

Jože Plečnik, 1929, Praga in grad Hradčani

Ljubljana

Skoraj istočasno, ko je bil Plečnik imenovan za prvega arhitekta prenove praškega gradu, pa je prevzel tudi službo profesorja na oddelku za arhitekturo, ki je bila takrat na novo ustanovljena veja Ljubljanske univerze. Tudi v Ljubljani je zasnoval veliko sedanje arhitekturne dediščine, kot recimo Tromostovje, arkade osrednje mestne tržnice, zapornice na Ljubljanici, stavbo NUK, osrednje sprehajališče Tivoli, Čevljarski most, mestno pokopališče Žale, Vzajemno zavarovalnico, Plečnikov parlament, Križanke v Ljubljani, Orlovski štadion v Ljubljani, celostno prenovo številnih ambientov ter še mnogo drugega, ki mu je doprineslo svetovno slavo. Vse to se je dogajalo v času tridesetih let, čemur rečemo tudi Plečnikova Ljubljana.

Po besedah Petra Krečiča, enega izmed številnih avtorjev Plečnikove biografije, je Plečnikova Ljubljana tako po idejni zasnovi, kot po obsegu in kakovosti izvedenega, svetovni urbanistični in arhitekturni fenomen. V času med drugo svetovno vojno je Plečnik izdeloval predvsem velike načrte za čas po vojni, med drugim tudi za nov Slovenski parlament. Ker so vsa dela, razen Križank, nastala v razponu dvajsetih let, je lahko arhitekt opazoval kako mesto, zlasti v starem delu, polno učinkuje.

Jože Plečnik, 1954, Ljubljanske Križanke

Jože Plečnik, 1940, Plečnikove Žale

Zaključek

Sama sem si Plečnika izbrala, ker so mi Križanke, v katerih obiskujem šolo, zelo všeč. Kot arhitekta Jožeta Plečnika zelo spoštujem. Njegovi načrti so bili veliki in precej idealizirani. Kljub temu, da nekateri njegovi arhitekturni projekti niso dokončani, še vedno delujejo veličastno.

Summary

I chose Plečnik because I really like Križanke, the building that my school is located at. I greately respect Plečnik as an architect. His plans were big and very idealised. Although some of his projects remained unfinished, they still look magnificent.
Internetni viri

Besedilni viri

ŠTEFE, Tomaž. 2004. Kam.si. Arhitekt Jože Plečnik. [besedilni vir]. [Citirano 21.1.2015; 11:38]. Dostopno na spletnem naslovu: [http://www.kam.si/veliki_slovenci/arhitekt_joze_plecnik.html]
© ISSN številka: ISSN 1854-973X

Jože Plečnik. 2016. Wikipedia. [besedilni vir]. [Citirano 21.1.2015; 11:57]. Dostopno na spletnem naslovu:
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Ple%C4%8Dnik ]
PB

KREČIČ, Peter. 1992. Jože Plečnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
© ISBN številka: ISBN 86-341-0649-7.

Slikovni viri

Neznan avtor. 2012. Jože Plečnik s psom [slika]. [Citirano 10.4.2019; 13:57]. Dostopno tudi na spletnem naslovu:
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Jo%C5%BEe_Ple%C4%8Dnik_in_njegov_pes_Sivko,_ok._1933.jpg]
Javna last

Neznan avtor. 2011. Plečnikova svetilka [slika]. [Citirano 26.1.2015; 15:34]. Dostopno tudi na spletnem naslovu:  [http://www.polet.si/sites/polet.si/files/styles/article_theme2_image2/public/null/plecnik3.jpg?itok=YuONHNvF]
Javna last

Neznan avtor. 2013. Zacherlova palača na Dunaju [slika]. [Citirano 10.4.2019; 13:51]. Dostopno tudi na spletnem naslovu: [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Zacherlhaus_Atlanten.JPG
Javna last

Neznan avtor. 2013. Praga, v ozadju grad Hradčani [slika]. [Citirano 25.1.2015; 18:44]. Dostopno tudi na spletnem naslovu: [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c9/Prague_2006-11_054.jpg
Javna last

Neznan avtor. 2013. Ljubljanske Križanke [slika]. [Citirano 10.4.2019; 10.4.2019]. Dostopno tudi na spletnem naslovu: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEanke#/media/File:Kri%C5%BEanke_dvori%C5%A1%C4%8De_th.jpg
Javna last

Neznan avtor. 2016. Plečnikove Žale [slika]. [Citirano 10.4.2019; 13:55]. Dostopno tudi na spletnem naslovu: [https://de.wikipedia.org/wiki/Datei:Ljubljana-Zale-Plecnik-1940.jpg
Javna last

Avtorji:

  • KRAŠEVEC ANJA, 2014/15
  • NICOLETTI EVA, 2015/16
  • MLINAR NAJA, 2016/17
  •  GUDLIN NEJA, 2018/19